Trg dela v letu 2025: zaposlovanje se umirja, vse več tujcev

V letu 2025 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo skupno 62.262 ljudi, kar je 0,1 odstotka več kot leto prej, odjavilo pa se jih je 62.123, od teh 40.472 zaradi zaposlitve, kar je 0,4 odstotka manj v primerjavi z letom 2024, so sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje.

Največ oseb se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas, in sicer 25.127. V primerjavi z letom 2024 je lani močno naraslo število iskalcev prve zaposlitve, in sicer za 22 odstotkov. Medtem se je število novoprijavljenih presežnih delavcev in stečajnikov medletno znižalo za 4,8 odstotka, število brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas pa za 5,7 odstotka.

Leto 2025 se je začelo z medmesečnim zmanjševanjem števila brezposelnih, ki se je nadaljevalo do junija, ko je s številko 42.398 doseglo novo najnižjo raven. V naslednjih mesecih se je sezonsko povečalo predvsem prijavljanje iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas. Zaposlovanje se je umirilo, poroča STA.

V povprečju je bilo lani pri zavodu za zaposlovanje mesečno prijavljenih 45.410 brezposelnih oseb, kar je 1,2 odstotka manj od povprečja leta 2024, so sporočili iz zavoda.

Manj prostih delovnih mest

Na zavodu opažajo, da je bilo lani prijavljenih manj dolgotrajno brezposelnih v starosti 50 let ali več, presežnih delavcev ter brezposelnih zaradi stečajev. Še vedno pa med brezposelnimi ostaja več ranljivih skupin, kot so starejši, nižje izobraženi, mladi brez delovnih izkušenj in dolgotrajno brezposelni.

Delodajalci so v letu 2025 zavodu sporočili 151.803 prosta delovna mesta, kar je 3,5 odstotka manj kot leto prej. Največ so povpraševali po kadrih s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja, navaja STA.

Med brezposelnimi je bilo novembra lani 13.493 prejemnikov denarnega nadomestila, kar predstavlja 29,5 odstotka vseh brezposelnih. Ta delež se je v primerjavi z novembrom 2024 zmanjšal za 1,1 odstotne točke.

Število tujcev v sedmih letih naraslo za desetino

Leto 2025 je na zavodu zaznamovalo tudi veliko število vlog za zaposlovanje tujcev. Izdali so 42.932 delovnih dovoljenj ter soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, kar je 2,3 odstotka manj kot predlani, a 9,3 odstotka več kot leta 2018. Največ so jih izdali za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Severne Makedonije, Indije, Nepala in Filipinov.

Največ delovnih dovoljenj in soglasij so izdali delodajalcem iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prevoza in skladiščenja, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti, trgovine ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti.

Kakšno je povpraševanje po novi krizni shemi

Za odpravljanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela zavod izvaja ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so financirani iz državnega proračuna in s sredstvi evropske kohezijske politike. Lani so vanje vključili 17.412 oseb oziroma 25,4 odstotka več kot predlani, od tega 27,4 odstotka dolgotrajno brezposelnih, 28,1 odstotka mladih do 30 let in 28,6 odstotka starejših od 50 let.

Delodajalcem je od 5. decembra lani skladno z odločitvijo vlade na voljo tudi shema skrajšanega delovnega časa, ki bo po trenutni ureditvi na voljo do 5. marca letos. Zavod je v okviru sheme do srede prejel 30 vlog za skupno 1.530 delavcev. Doslej so vlogo odobrili devetim delodajalcem, šestim so jo zavrnili, deset vlog pa še obravnavajo, poroča STA.

Konec leta nova rast brezposelnosti

Konec leta je bilo registriranih 47.177 brezposelnih, kar je tri odstotke več kot novembra in 0,3 odstotka več kot decembra 2024. Na novo se je decembra pri zavodu prijavilo 5.328 brezposelnih oseb, kar je na mesečni ravni 7,4 odstotka več, na letni pa 4,2 odstotka manj. Zaposlilo se jih je 2.181, kar je 26,3 odstotka manj kot mesec prej in 7,1 odstotka manj kot v decembru predhodnega leta.

Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, komercialnih zastopnikov za prodajo ipd., voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, natakarjev ter vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok.

Kje se je brezposelnost najbolj povečala

Decembra 2025 se je brezposelnost glede na predhodni mesec povečala v vseh območnih službah zavoda. Bolj kot na ravni države, kjer je bil porast triodstoten, se je število brezposelnih najbolj zvišalo v območnih službah Kranj (za 8,4 odstotka), Murska Sobota (za 7,1 odstotka) in Velenje (za 6,7 odstotka).

Medletna rast brezposelnosti je bila največja v OS Velenje. V tej območni službi je bilo ob koncu leta 2025 9,1 odstotka več registriranih brezposelnih oseb kot decembra leta 2024, beleži Zavod RS za zaposlovanje.

Kaj zavod napoveduje za letos

Zavod RS za zaposlovanje konec tega leta pričakuje okoli 47.000 brezposelnih, kar bi bilo približno enako kot konec lanskega leta, poroča STA.

Delodajalci po besedah generalne direktorice zavoda Grete Metke Barbo Škerbinc v prvi polovici letošnjega leta napovedujejo skoraj 30.000 zaposlitev in 1,3-odstotno rast zaposlenosti. Najbolj spodbudne so napovedi podjetij iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva.

Ob tem podjetja še vedno opozarjajo na težave z iskanjem kadra. Pomanjkanje delavcev jih pričakuje 51,1 odstotka, največ v zdravstvu in socialnem varstvu.

Na zavodu so si med prednostnimi nalogami za letos zadali hitro aktivacijo prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost s takojšnjim posredovanjem na prosta delovna mesta. Posebno pozornost bodo namenili tudi mladim. Dejavnosti bodo krepili na način, da bi vanje vključili tudi tiste mlade, ki niso registrirani v evidenci brezposelnih. Med drugim želijo okrepiti mentorstvo pri delodajalcih, je še povedala Barbo Škerbinc.